ABOUT PROJECT
Ali veste, kdo je bila prva kirurginja v Sloveniji in zakaj je to pomembno tudi za Novo mesto? Kdo je bila prva učiteljica na novomeški gimnaziji in kdo je bila ženska, ki je odigrala pomembno vlogo pri postavljanju temeljev novomeške farmacevtske industrije? Vam je znano, koliko od skoraj 200 novomeških ulic nosi ime po ženski?
Zgodovinska dejstva pričajo o strukturnih ovirah in neenakosti med spoloma, ki so ženskam omejevala zasedanje mest in položajev z družbenim, ekonomskim in s političnim vplivom. Kljub številnim oviram in sistemskih omejitvam, so ženske na številnih področjih, kot so umetnost, medicina, glasba, ples, gledališče, literatura, podjetništvo, politika, šolstvo, naravoslovje, šport ipd,. prodrle v javno sfero in prispevale k razvoju skupnosti, vendar pri tem pogosto ostale pozabljene.
Projekt Pozabljena polovica Novega mesta želi to krivico popraviti.
Ko smo člani oz. članice projektne skupine, v kateri so ob podpori Mestne občine Novo mesto moči združili Regijski NVO center - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD), Knjigarna in založba Goga in društvo Est=etika, kasneje pa še Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, javnosti leta 2016 prvič predstavile projekt in jo pozvale k sodelovanju, je bil odziv neverjeten.
»Dobili smo več kot sedemdeset predlogov žensk, ki so delovale v obdobju ob koncu 19. st. in v prvi polovici 20. st., v nadaljevanju pa je strokovna komisija, v kateri so bili še predstavniki Dolenjskega muzeja, Knjižnice Mirana Jarca, novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine in druga strokovna javnost, izbrala 13 imen. S temi začenjamo, a nikakor ne zaključujemo,« poudarja vodja projekta Maja Žunič Fabjančič iz DRPD, tudi vodja Regijskega NVO centra.
Seznam izbranih žensk je sledeč:
-
Ervina Ropas (glasbenica),
-
Zora Ropas (glasbenici),
-
Ilka Vašte (pisateljica),
-
Marica Strnad-Cizerlj (pesnica, pisateljica),
-
Marta Mušič Slapar (farmacevtka, gospodarstvenica, soustanoviteljica tovarne zdravil Krka),
-
sestra Ivana Oblak (prva učiteljica gluhonemih deklic v slovenskem jeziku),
-
sestra Agneta Gerzin (prva predstojnica v ženski bolnišnici),
-
Elizabeta Soklič (prva učiteljica na Gimnaziji Novo mesto 1926/1927)
-
Marija Masten (prva slovenska kirurginja),
-
Marija Tomšič (prva medicinska sestra na Dolenjskem),
-
Vilma Pirkovič Bebler (partizanka prvoborka, političarka),
-
Vera Albreht (pisateljica, pesnica) in
-
Marjeta Vasič (prevajalka).
Marca 2018 je sledila odmevna okrogla miza 'Ali ženske nimajo pravice do spominjanja?' v galeriji Simulaker, na kateri so svoja mnenja o položaju žensk danes in v preteklosti predstavile dr. Milica Antić Gaber (Filozofska fakulteta), ddr. Verena Perko (Gorenjski muzej) in Teja Reba (Mesto žensk), nato pa smo članice projektne skupine predstavile idejo, kako bi lahko javna obeležja izbranim ženskam postavili v Novem mestu.
V tem času je zaživela še spletna stran Pozabljena polovica Novega mesta. Ob mednarodnem dnevu žena je 8. marca 2020 sledilo odprtje tematske sprehajalne pošpoti, ki se ga je udeležilo okoli sto obiskovalcev, in literarni zaključek pred knjigarno Goga.
Se nadaljuje ...
p.s.: Sprotne akcije partnerstva Pozabljena polovica Novega mesta lahko spremljate na povezavi AKTUALNO.
 |  |  |  |  |  |
|---|---|---|---|---|---|
 |